SLOVAŠKA
Podaljšan vikend z mopedom Včerajšnja relacija Ljubljana - Dunaj, današnja Dunaj - Bratislava - Liptovsky Mikulas.Dejansko je bil Dunaj glavni cilj, saj so bile v predalu pol leta karte za koncert Pink.Med 57.000 ljudmi srečaš tudi kak poznani fris, recimo Mašo in Heleno. Ne ene, ne druge že nekaj časa nisem videl, pol pač greš na Dunaj in to opraviš tam. Pot do Dunaja nič kaj posebnega, dolgčas, vročina. V mestu je opravil svoje delo Garmin, saj je hotel našel s prve.Zvečer koncert, vročina, pivo po 6€. Nisem se bunil, zadnjič sem na Grossglockneju dal za kavo čez 7€, tako da se spomnim v takem primeru na makedonsko mesto ŠTIP (Šuti Trpi i Pati).Koncert je bil fenomenalen, performens kot se šika, akrobacije, glas, stas. Srečko me je vprašal, od kdaj jaz poslušam Pink? Pa saj ne poslušam, nisem poslušal, niti ne vem, koliko bom v prihodnje, mi je bilo pa všeč. Drugi dan sva z Dunaja podala čez Bratislavo do Liptovsky Milakus. Sonce je delalo na polno, vožnja je bila naporna, razgledi čudoviti. Male Tatre so zelo lepe, priporočam. Liptovsky Milakus je kar zanimiv kraj. Jezero je lepo, urejenih je par kopališč, nikjer konkretnega parkirišča, avti stojijo ob cesti, za motor nerodno parkiranje po produ, viseč teren.Pivo v restavraciji je 1.30€, pol litra. Imajo tudi zanimiv letni kino.Jutri pa po obojih Tatrah, smer vzhod.
Tretji dan je sledil obisk Smučarskega središča Jasná v Nizkih Tatrah, nato skok na Visoke Tatre. Cesta 537 na Visokih Tatrah je orgazmična. Glih fajn visoko, ni vroče, široka, lepa, kar nekaj ovinkov, skratka priporočam motoristom in kolesarjem. Melita nate sem se spomnil na tej cesti.Iz Visokih Tater zopet na jug na Nizke Tatre, nato v Levočo, Spišsky hrad in končno destinacino dneva, Košice. Prevoženih malo čez 300km sem ter tja, na koncu dneva si kar utrujen. Vsaka od lokacij je vredna ogleda.V Košicah je bil dogodek dneva, to je check in v nastanitvi. Trajalo je skoraj tako dolgo kot prestop turške meje. Na koncu teta v recepciji vpraša, če imava vizo!? Trenutek, ko se vprašaš, kaj se ti je zgodilo, trenutek, ko se vprašaš, kako izgledaš oz. v katero državo sem prišel?!!?!?
Četrti dan - Košice - Nitra načrt je bil še malo naokoli, vendar je dež naredil svoje, ruto sva skrajšala. Obiskala sva jamo Domica. Ko vidiš enkrat Postojnsko jamo, te vsaka druga zelo težko impresionira, pa ok, je bilo za pogledati.Po ogledu jame pa gas proti Nitri, na suho. Pač, vožnja v dežju ni glih najbolj prijetna, se pa da.Zvečer ogled Nitre, lepo mesto. Poskušal sem iz spomina potegniti kak kotiček, saj sem bil tam pred nekaj leti, pa ni šlo. Zgleda sta Kofola in vodka izbrisali ta del dogajanja.
Peti dan - končni finale, Nitra - Ljubljana. Od prevoženih 550km, jih je bilo dobrih 250km v dežju. Juhu. Najbolj je lilo med Mariborom in Celjem, prvi tuš je bil že pred Bratislavo. Splošni vtis o Slovaški je pozitiven. Ceste dokaj v redu, cena goriva je podobna naši, hrana dobra, pijača tudi.Mesta lepo urejena, ko se oddaljiš od centrov, najdeš res revne vasi. Preskoki so kar hudi. V Sloveniji vidiš kakšno bolj ubogo hišo v vasi, tam so pa cele vasi čisto na dnu.Prehod meje med Avstrijo in Slovaško je res evropski, sploh ne veš da si prečkal mejo, nikjer nobenega carinika ali policista, samo gasa. Skupaj cca 2000 km, 2 x zaviranje na polno, cca dobrih 400km v dežju. Imam občutek, da bo iz Avstrije prišla še kakšna fotografija. Veliko del na cesti, delovišča opremljena z radarji. Podaljšan vikend z mopedom se je danes končal, jutri sledi zopet resno in odgovorno življenje.To je to.