BOSNA IN HERCEGOVINA - HRVAŠKA
K: Mitja, v Mostarju bo med prazniki 27°C!M: Ja, toplo bo.K: A greva dol?M: Koliko km imaš od menjave olja?K: A ni to tvoja skrb?M:....Nekako tako se je začelo. Nato sem kupil olje in filter, ter pripravil motor za pot. Včeraj smo bili še v Stožicah in obujali spomine na muziko 90-tih, spanja je bilo zgolj za vzorec, slabe 4 ure.Jutro megleno, 10°C, težke oči,... Nekako si rečeš, samo iz Ljubljane se zvlečeva, pa bo topleje in brez megle. To je bila zgolj želja, dejstvo je bilo malo drugačno. Sonček sva videla komaj po Karlovcu, do Karlovca tudi ni bilo več kot 14°C.V teh pogojih se mi tudi ni dalo peljati čez Gorjance, čeprav je Tomtom to želel, ignoriral sem ga na polno in pot sva nadaljevala proti Zagrebu. Tik pred mejo me je že skoraj prosil naj zapustiva AC, ampak ne to pa ne. Danes sem jaz bolj brihten. Dejstvo je, če bi bil z avtom, bi ga upošteval, z motorjem pa se že nekako zgužvava mimo.V ZG sva vozila slalom med avti par km, saj res, zima je tu in to je zimski šport. Karmen mi je očitala, da prehitro slalomiram, meni pa se je zdelo, da imam glih pravi ritem.S tem dobrim ritmom sva brez težav zapeljala v BiH, sonček je dvignil temperaturo do 25°C.Pot od Bihaća proti Drvarju in naprej do Livna, to je ena velika poslastica. Tako prazne ceste že dolgo nisem videl, če sem jo sploh kdaj. Noro. Tudi jesen ima svoj čar. Tako lepe barve se prelivajo po širnih gozdovih.V eni od zapuščenih vasi je bila policijska patrulja. Itak sva bila "rahlo" prehitra, v nekem trenutku zagledam policaja, ki je vrtel loparček v roki. Saj nisem vedel kaj počne, začnem zavirati in se lepo oba ustaviva pri avtu. Pa ga vprašam, če me je ustavil? On se nasmeji in reče da ne. Pobega si nisem želel privoščiti.No, če sva že stala, smo malo poklepetali, nato pa gas naprej do Livna, kjer je bilo načrtovano kosilo.Hrana odlična. Glede na uro sva vedela, da bova vozila tudi v temi. Kaj češ, tudi to se zgodi. Zadnja ura poti je bila res malo naporna, ampak nič ne de.Tomek naju je pripeljal do sobe, gazdarca je odprla velika železna vrata, motorja sta na varnem. Midva sva pešački naredila še en krog po mestu, seveda sem probal še čevape, ki so bili odlični.Jutri še en krog po mestu, pol pa naprej v širni svet.
Mostar - Vrelo Bune - Međugorje - Slapovi Kravica - Neum Jutranji MostarTo je to, ko si zajtrk naročiš za 8.30, je ob 8.30 na mizi. Začenši dan z okusno omleto ni slabo. Po zajtrku pakiranje in sprehod v mesto, malo pofirbcat, spit kavo itd.Imel sem občutek, da sva bila v starem centru glih pravi čas. Nekaj radovednih turistov je že bilo zunaj, domačini so pripravljali stojnice, mesto se je prebujalo. Sonček je prijetno sijal, 20°C, božansko. Sprehodila sva se sem ter tja, našla lokal za jutranjo kavo in opazovanje okolice. Temu bi se nekoč v šolskem sistemu reklo Spoznavanje narave in družbe.Po jutranjem ritualu sva se odpravila na naslednjo točko, Vrelo Bune.
Vrelo BunePrijetna pot, seveda je prijetna, saj potekla mimo meni ljubega objekta, to je letališče. Saj vseeno če ni prometa, glavno da "papiji svetijo".Ko sva prispela na cilj, je bila kar gužva. Par avtobusov ljudi, verjetno veliko lepih deklet, samo tega ne moreš oceniti, saj jih je 75% kazalo zgolj očke. Včasih mi Karmen reče, poglej, kako je tista luštna, danes je nekaj potiho momljala čez vero,... da ženske trpijo v tej vročini pokrite.Ko sva parkirala, se je Karmen malo razkomotila. Ob vseh teh pokritih puncah, se ona tam preoblači in razkazuje za par trenutkov.Samo Vrelo Bune je vredno ogleda, nama je bilo zelo všeč.
MeđugorjeSuper cesta do Međugorja. Gužva, avtobusi, mah vsega je bilo. Temperatura je bila cca 28°C, poiskala sva parking v senci ob eni privat hiši. Prijazna lastnica nama je rekla, če parkirava tako, da pride not še en avto. Nobena težava.Nato sva se odpravila na kraj, kjer se je prikazala Marija. Veliko ljudi se podaja na vrh hriba po skalah, nekateri bosi, nekateri molijo. Pot navzgor ni najbolj prijazna.Ko sva prišla na vrh, je bilo ob kipu Marije veliko ljudi, eni so molili, nekateri jokali, vsak je imel v mislih svojo zgodbo. Lahko rečem, da je bila zelo čustvena lokacija, toliko ljudi, toliko nepoznanih zgodb. Upam, da so se ob sestopu s hriba bolje počutili.Pogledala sva tudi cerkev Sv. Jakoba v centru. Tam so se ravno pripravljali na poroko. Kosilo, okusna domača roštiljada, odličen kajmak, osvežujoča grška solata,... S polnima trebuhoma sva nadaljevala pot v smeri Slapov Kravica.
Slapovi KravicaZapornica, potrebmo je kupiti karte. Ok, nakup kart,... Prijazen stric nama je kasiral samo eno karto, plačala sva 10€ in lahko sva se zapeljala do slapov . Iz tega stališča je motor zelo priročen, ker te spustijo v večini primerov vsepovsod notri in ni treba pešačiti Ob slapovih gužva, nekaj ljudi je čofotalo v vodi, veliko fotografiranja, čeprav svetloba zaradi sonca v objektiv ni bila najboljša. Lokacijo bi priporočal v dopoldanskem času, zaradi boljših pogojev za lepše fotografije.Pot sva nadaljevala proti Neumu. En stric v Mostarju nama je rekel, da danes naj ne prečiva meje zaradi gužve itd, tega sva se tudi držala.
NeumPot do Neuma je bila noro dobra. Nova magistralna cesta Stolac - Neum odprta od aprila 2022 je vrhunska. Moj TomTom še ni slišal za njo, zato je verjetno mislil, da sva z motorjem poletela ali da sva na offroadu.V Neumu najdeva sobo tik ob morju, se raztovoriva, skočiva na bencinsko, kupit zajtrk in na slastne palačinke. V gostilni so bili 4je slovenski motoristi, videti so bili srečni brez žena, spirali so domače bolečine z vinom in lozovačo.Sprehod ob obali, kjer nimaš kaj videti, ogromno apartmajev, betona in veliko vprašanje, kam se na plažo stlači ves folk, ko so kapacitete polne?! Jutri, iz Neuma na Hrvaško, kam drugam težko. Danes sva prevozila zelo malo km, TomTom pravi da vsega skupaj 148 km v 3:19 ure, pri povprečni hitrosti 43km/h.
Kratko in jedrnato,... Danes sva se premaknila iz Neuma na Korčulo. Uporabila sva "Pipenbaherjev most". Iz Orebiča na Korčulo ga še ni sprojektiral, zato sva uporabila trajekt.Karmen je prvič na Korčuli, zato sva si vzela malo več časa in jo prevozila sem ter tja. Otok je praktično prazen, užitek za vožnjo.V Veli Luki sva obiskala grob Oliverja Dragojevića. Ni ga težko najti, saj zanj vsi domačini vedo, kje je pokopan.Do Pupnatske Luke sva našla par km makedama, ni bilo presenečenje, saj je TomTom povedal da bo. Želel sem se zapeljati do plaže, nato pa komaj našel prostor za obračanje motorja. Pač, bil sem pameten. Ko sva se vrnila nazaj do apartmaja, sva se vrgla v vodo. No, počasi sva stopicala v hladno in rahlo vzvalovano vodo. Se pa res lepše sliši, če rečeš, da si se vrgel v vodo. Ni kaj veliko slikovnega materiala na to temo hahahaha. Lokali so v glavnem zaprti, najti dobro kosilo je težava. V Lumbardi sva našla lokal, kjer so nama naredili res zelo dobri pici.Večerni sprehod po mestu duhov, jutri pa naprej. Temperature danes, štart s 15°C, max je bilo 30°C, v povprečju pa nekje med 24 in 27°C. Res prijetno.TomTom pravi, da sva danes skupno prevozila 230km in za to potrebovala 5:20 ure.
V dveh dneh lepo počasi iz Korčule na Murter in iz Murterja domov, cca 700 km v odličnem vremenu, praznih cestah...rajsko.Na Murter sva prišla pozno popoldan, se razpakirala in šla na dogovorjen obisk k Regratovi Lučki. Par dni nazaj je napisala, pridita okoli,... Previdno, kaj pišete, ker midva prideva..haha.. Skupaj smo preživeli prijeten večer, z Jako sva se razumela v mnogih situacijah. Dopoldne sva ležerno odrinila proti domu. Sonce je bilo že visoko, odločitev po kateri poti iti domov, ni bila težka. Itak, lepo po Jadranki. V Senju prva osvežitev, v Ilirski Bistrici kosilo, pa sva bila na cilju. Če naredim še malo primerjave potovanja po Bosni in Hrvaški,...V Bosni so bili domačini bolj prijazni, sprejemajo vse valute, samo da je. Na Hrvaškem v glavnem samo kune, € težko vnovičiš. Kar mi ni všeč, veliko gostiln na Hrvaškem posluje samo z gotovino. Kombinacija računa in denarja je v Bosni zelo redka. Skratka, všečno mini potovanje, prevozila sva dobrih 1700km in spremljala so naju lepa doživetja. Čez zimo bo potrebno narediti načrte za pomlad 2023. Imate kakšne ideje? Meni se nekaj svita.