POTO-MOTO

MAJ 2021

Potep do Dubrovnika

Hrvaška: Dubrovnik - Biokovo - Vodice

Za začetek po Jadranki

Aklimatizacija na moj način. Baje se moram aklimatizirati v domače okolje. To zdaj počnem. Prvi korak, navadi se na civilna oblačila in sveži zrak. Zajahal sem motor, sprva malo okoren, zdaj pa se že nekako razumeva. Jadranska magistrala je praktično prazna, popolna erotika. Danes do Paklenice, jutri naprej. Danes v gosteh pri Mileni, ki jo motoristi dobro poznamo, Apartmani Luka. Priporočam.

Po Jadranki

Biokovo - Dubrovnik

Ker gre za kratki izlet, sva danes dosegla sva obratno točko.
Milena nama je pripravila res obilen zajtrk (še enkrat hvala), nato sva s polnimi želodci odrinila proti Makarski. Malo sva se zleknila v centru mesta, nato pa na Biokovo Skywalk. Nori razgledi, zanimiva cesta, lepo vreme, kaj hočeš lepšega. Tukaj je sreča, če si z motorjem. Cesta je tako ozka, da spuščajo promet izmenično gor/dol, razen z motorjem lahko greš takoj, se pač malo pomatraš, na določenih delih je res malo prostora za srečevanje.
Po spustu v dolino, dotočiva gorivo in gasa do Dubrovnika. Meja z Bosno gladko na obeh straneh.
Dubrovnik,... Apartma se oglašuje kot apartma s parkiriščem, pa to ni. Ko si že na poti in plačaš, te vmes kontaktirajo, da je treba parkirati kar daleč od apartmaja. Prva opcija 3.5km, kao da je varno, druga je plačljiva garažna hiša, tretja opcija je ulica, 10 min peš hoje. Motorja sta nocoj dubrovniška uličarja, upam da bosta zjutraj še tam, če ne bova morala kupiti še letalsko karto. Mesto je več ali manj prazno, lokali v večini zaprti, po 19.00 pa so zaprli vse. Je pa ena prednost, mesto se da v miru pogledati. Jutri je nov dan,...

...

Dubrovnik - Vodice

Kam iz Dubrovnika?
Nazaj proti domu. Včeraj zjutraj, takoj po zajtrku sva šla pogledat, če sta "uličarja" še vedno na istem mestu. Bila sta, juhu. Sledil je še dopoldanski sprehod po mestu in potem pot proti Vodicam. Še prej sva pregledala vse možne vremenske napovedi, razmišljala ali vzeti še nekje eno nočitev ali direktno iz Dubrovnika do Ljubljane. Nekako sva se odločila, da bova še 1x prespala in tvegala za danes napovedan dež in ohladitev.
Sonček je v Dolini Neretve na plano zvabil domačinke s stojnicami, prodajajo klementine, jagode, kumkvat,... Seveda, treba se je zaustaviti, kupiti nekaj izdelkov, izmenjati par besed in gasa naprej. Na poti do Vodic sva malo zalutala po stranskih cestah, našla eno lepo meljorirano dolino, kjer je še leta 1928 bilo jezero. Paša za oči, druga ne morem reči. Vodice, lakota,.... Lačen sem ful drugačen. Moram reči, dobro sva jedla, tudi sladoled je bil odličen. V restavraciji je neki gospod praznoval rojstni dan, prepevali so dalmatinske pesmi. Ne boste verjeli, prav nori občutek, nehote začneš obujati spomine na nekoč polne promenade, živo glasbo, druženje brez nekih norih ukrepov. Človek bi rekel, zadišalo je po svobodi. Prijazna starejša gospa je dala motorja pod verigo, tako da je spanje bilo mirno. Seveda sva se sprehodila gor in dol pred in po večerji. Hiter zajtrk, pospravljanje in gasa domov. Odločila sva se za staro cesto čez Benkovac, Gračac, Udbina, Plitvice, Karlovca, Črnomelj, Ljubljana. Cesta je bila prazna, resnično užitek. Tu in tam kakšen avto. Ko sva se oddaljila od morja je temperatura hitro padla, nihala je nekje med 10°C - 14°C, bolj kot sva se bližala cilju, bolj se je držala pri 10°C. Med Karlovcem in mejo je celo nežno pršilo, ampak vlilo pa se ni. Ko sva pospravila motorje v garažo, je začelo tudi deževati. Torej, ključne so bile minute, ne pa 14 dni. Na hitro, jadranka prazna, lepa, polna, užitkov. Mesta dostopna, tam kjer je drugače velika gužva, zdaj ni žive duše. Odlična priložnost za obiske večjih turističnih mest. Ne ostajajte doma, zapeljite se kam, tudi čez mejo, ker ni noben bau bau. Potolkla sva cca 1450 lepih kilometrov.
Lepo je biti doma na toplem.

...