ITALIJA
Sardinija 1. in 2. dan Prvomajski prazniki so tukaj in zopet je napočil čas za krajši izlet z motorjema. Sardinija je bila nekaj let najin rezervni načrt, v kolikor bi se vreme sfižilo na osnovni letni ruti. No, letos sva jo dala na prvo mesto in zdaj sva tu. Danes sem med vožnjo razmišljal, da sva porabila rezervni načrt. Kaj pa zdaj? No, malo severneje je Korzika, pa naj bo to back up načrt za prihodnja leta. Neke hude filozofije in priprav za Sardinijo nisva imela. Vse kar se je zgodilo ene dva meseca nazaj, je bil nakup vozovnic za trajekt. Nekako velja, kdor prej kupi, ceneje pluje. Včeraj sva dokaj ležerno štartala iz Ljubljane do Livorna, od koder sva imela trajekt v smeri Olbie. Ob odhodu naju je prišel pozdravit Rok, prinesel nekaj sladkarij in objem. Sladkarij še nisva pojedla, tako da potujejo z nama, objem kosmatih rok pa si človek želi hitro pozabiti. Govorim v svojem imenu. Pot do Livorna ni bila nič posebnega. Drgnjenje AC, prijetna temperatura okoli 25°C, kar je bilo ravno prav. Vmes sva naletela na gorečo prikolico vlačilca, kar naju je malo zaskrbelo, saj je bila AC zaprta. Zadevo so hitro pogasili, mislim, da sva tam čakala kakšne pol ure in nato naprej. Imela sva še nekaj rezerve v času, pa vendar te zaskrbi, ker nikoli ne veš, kako dolgo bo trajalo. Na trajekt sva se hitro vkrcala, kabina je bila majhna in zlata vredna. Nočna plovba na Sardinijo traja nekje od 22.30 do 08.00. Tuširanje v kabini je umetnost, saj je tuš res miniaturen ali pa je moje luksuzno izpopolnjeno telo preobširno. To še moram ugotoviti za kaj gre.Noč je vsaj zame minila hitro, Karmen pa je menda dežurala in se zbujala, da naju ne bi zjutraj pozabili v kabini. Po izkrcanju sva se namenila na jutranjo kavo v Capo Coda Cavallo. Vse lepo in prav, vendar vse zaprto. Malo sem potiho preklinjal, verjetno tudi na glas. Pa jebemomilomater, lahko bi bilo kaj odprto, verjetno prerana ura za naše zahodne sosede.Ker po novem s seboj prevažam tudi drončka, sem se tam malo poigral z njim. Par posnetkov in gasa naprej. Nabiram izkušnje, tako da ne pričakujte preveč. Aljoša ve, da to ni kar tako.Pot sva z upanjem po kavi nadaljevala po znameniti panoramski cesti SS125 proti jugu. Razgledi, ovinki, kar nekaj motorjev. Eni vozijo zelo hitro, jih občudujem in upam, da ne bo kdo ležal za cesto. Ampak ja, vsak po svoje. Zgodi se lahko tudi pri nizki hitrosti.Kavo sva dobila v San Teodoro. Jutranja kava ob morju. Pregrešno lepo.Po kavi sva nadaljevala pot po vzhodni obali otoka v smeri juga. Še vedno na SS125. Spustila sva se po strmih serpentinah Cala Gonone, kjer sva si privoščila italijansko kosilo. Nudli, pašta itd. Bilo je okusno. Glih dovolj sva se okrepčala in nadaljevala pot do nastanitve. Tukaj bova dve noči. Jutri bova od tukaj raziskovala v smeri SZ. Takoj po vselitvi sem se lotil menjave žarnice na Yamahi. Včeraj v nekem trenutku med vožnjo ugotovim, da ima Karmen spredaj temo, kar nikakor ni OK. Nekaj časa je vozila z dolgo lučjo, nato pa je še tista umrla. Kupim novo žarnico, danes pa sem jo zamenjal. Imel sem celo idejo, da ne bi jemal na pot nobenega orodja, ker itak nikoli nič ne rabim. No, zdaj sem ga rabil. Torej, nekaj osnovnega orodja, bo tudi v prihodnje v kufru. Proti večeru sva se odpravila na sprehod v smeri Rocce Rosse. Ker nisva želela hoditi po glavni cesti, sva malo vijugala med ulicami. Ko sva prišla nazaj domov, je bilo za nama dobrih 23.000 korakov. Sprašujem se ali potujem z motorjem ali peš?!Sonce je bilo glih v pravi poziciji in te znamenite skale so zelo lepo odsevale v rdeči barvi. Nazaj grede sva se ustavila še na res pregrešno dobrem burgerju in ga zalila s pivom. Tako se je zaključil drugi dan. Jutri pa brez dodatne prtljage zopet čez drn in strm novim dogodivščinam naproti.
Prva pavza
Gašenje požara na AC
Čakanje na trajekt.
Le katera vrata vodijo v najino kabino?
Tale bo prava.
In smo odpluli v noč.
Prečudovita igra barv.
Sardinija je kraljica peščenih plaž, a ceste v notranjosti otoka razkrijejo svoje čare, ki kar kličejo po motoristični avanturi.
Sardinija 3. dan Tretji dan se je začel brez budilke, kot se za dopust spodobi. Po res ležernem jutru sva se odpravila naredit en krog v smeri SZ. Ko ima človek preveč časa, počne marsikaj. Jaz sem se recimo igral z nastavitvami navigacije. Preizkušal sem različne variante izračunov poti in primerjal kaj ponudi. A ni to fajn? Fajn je glih tako dolgo, dokler ne pozabiš izklopiti ene od funkcij navigacije. Jaz sem si recimo na res ovinkasti Sardiniji vklopil še dodatno funkcijo, da išče ovinkaste ceste. To zveni nekako takole: "Najdi mi sredi ovinka dodatni ovinek!" Če to preslikam v mesto, ...:"Ne želim po glavnih ulicah, pelji me po ozkih stranskih, lahko tudi po kakšnih stopnicah. Skratka, danes se je navigacija obupno obnašala. Kljub temu sva vozila po res lepih cestah. Ovinkov res ni manjkalo. Ko cel dan levo - desno premetavaš motor, si na koncu kar utrujen. Ceste so bile več ali manj prazne, tu in tam kak domačin in skupine motoristov. Jedla sva lokalno, kar se tudi spodobi. Res je tudi to, da so na carbonari prežgali slanino in je grenila. Če to odmislim, je bila res dobra.Danes ne bom utrujal z veliko teksta, ker sem že sam utrujen.TomTom naju je v zadnjih 15km nagradil s strmim ovinkastih spustom v dolino, ki se je končal na makedamu z obilico mivke. Enkrat vmes mi je prišlo na misel, da sva danes dobila tudi sipine. Konec dober, vse dobro. Aja, željo po dodatnih ovinkih sem izklopil. Bova vozila kar po normalnih.
Sardinija 4. dan Če lahko rečeva, da sva včeraj rila po hribih, danes nisva. Današnja pot je bila nadaljevanje po SS125/ex SS125 proti jugu, smer Cagliari. Skratka, čim bolj sva se držala obale. Cesta je res lepa, zelo dobri razgledi. Na desni hrib, na levi morje in prelepe plaže. Promet je bil dokaj umirjen, srečala sva tudi skupino slovenskih motoristov, jih pozdravila in nadaljevala pot. Če se osredotočim na doživetja, je bilo danes bolj umirjeno. Tudi navigacija s starimi nastavitvami deluje bolj domače. Kar nekaj časa sva iskala primerno nastanitev v Cagliariju, pomeni da ima varno parkirišče in da ni popoln rop proračuna. Pa tudi tu ni šlo gladko. Najdeva nastanitev, vendar ni bilo jasne informacije o parkingu. Na Googlu najdem telefonsko in vzpostavim kontakt. Super, parking imajo. Ponudijo mi opcijo rezervacije mimo bookinga. Vprašam kakšna je cena? Naračuna mi dobrih 20€ več, kot je cena na bookingu. Itak napišem, da je na bookingu cenejše. Pa mi napiše, da naj rezerviram tam. Super, bi, ampak je ta baraba v tistem trenutku izbrisala nastanitev z nižjo ceno in pustila samo nastanitev z višjo ceno. Med preklinjanjem sem potrdil tudi to. Kaj češ. Pač, pizduni, druga težko rečem. Ko sva imela zagotovljeno streho, sva bila lačna. Nič hujšega. Najdeva odprto gostilno, kjer čez nekaj časa izvem, da je kuhinja zaprta - cucina chiusa. Super. Danes je dan za preklinjanje. Nalijeva se s Coca Colo in naprej do trgovine po sendvič. Bi kaj toplega, ampak je tudi sendvič OK, če ni drugega. Lačen sem fejst drugačen. Danes je po vseh pripetljajih bila tudi Karmen fejst drugačna. V nekem trenutku sem imel občutek, da dvoglasno preklinjava. Saj veste, kot v pevskem zboru. Ko sva se vrgla v sobo, tuš in kasneje z busom v center. Malo levo, malo desno. Karmen bi se razgledovala po ulicah, jaz bi pa jedel. Zelo jasno sem moral izraziti svojo željo po hrani, da sva se usedla na eno od teras.Dobro vem, da se mesa ne naroča v Italiji. Pa sem ga. Steak me je premamil in potegnil v past. Bemti, zopet zajeb od mesa.Pojem, ker sem bil res lačen. Ob premlevanju res kitaste govedine sem sprejel odločitev, da bom do konca bivanja v Italiji jedel izmenično pice in špagete. Pa kak pir za povrh. To je to. Jutri ostajava nekje tu. Posvetila se bova Cagliariju. Jutri je tudi dan Sardinije, pa bo mogoče kje kakšna žurka. Danes je tudi bolj malo slikovnega materiala, ker se nama nekako ni dalo. Pač, takšen dan.
Sardinija 5. dan Danes je bil dan brez motorja, dan za kopanje in potepanje po mestu. Za kopanje sva izbrala dopoldan, ker popoldan fajn piha. Voda je imela "prijetnih" 17°C. Saj ko si enkrat v vodi, je super fajn. Na plaži se je sončilo veliko število ljudi, v vodi nas je bilo zelo malo, mogoče zato, ker ne razumejo tega, ko si notri je OK. No, samo notri je treba priti.Midva sva to naredila dvakrat. Tudi nekaj barve sva dobila, jaz sem par odtenkov bolj rdeč kot Karmen. Tukaj domujejo tudi flamingi. Kar nekaj se jih potika po solinah. Nekako sem naštudiral, kako se bom z dronom priklatil do njih, jih posnel itd. V kar močnem vetru sem se spravil v zrak med bajtami in gasa proti njim. Nato pa alarm. Pa ne iz bližnje vojašnice, tudi ne policija, ampak galebi. To je nastalo takšno vreščanje, kar na hitro so bili v zraku in ni mi preostalo druga kot pobeg, saj so ga želeli sklatiti. En je vztrajal skoraj do pristanka. Mamo mu vidim. On v napadu, jaz pa v pristanku med bajtami z močnim vetrom. Fotografij flamingov nimam, je bila pa zanimiva izkušnja. Sem se že posvetoval z Aljošo, kako se zoperstaviti temu. Danes je tukaj praznično, saj je Dan Sardinije. Šole zaprte, prireditve po mestu. Prav fajn je bilo. AI pravi da, ... Na ta dan leta 1794 so Sardinci v Cagliariju izgnali piemontske uradnike in podkralja iz otoka. To je bil ključni dogodek upora proti savojski oblasti, znan kot "sardinske večernice". Prehodila sva kar nekaj km po mestu. Uporabljala sva tudi javni prevoz. Tokrat mestni avtobus. Pozitivna izkušnja. Naložiš aplikacijo BusFinder (CTM Bus Finder), kupiš ustrezne karte in ko prideš na avtobus, poskeniraš QR kodo in tvoja karta je aktivna. Preprosto. Mesto, ... Zelo veliko turistov in tudi kar nekaj slovenskega jezika je bilo slišati. Restavracije polne, sonček, muzika,... Ogledala sva si nekaj znamenitosti in popoldan je hitro minil. S hrano danes nisva ekspirimentirala. Jedla sva lokalno. Zanimivo je bilo videti ob vseh polnih terasah v mestu tudi teraso KFC, ki je samevala, brez enega samcatega gosta. Všečno, podpiramo lokalno. To je to za danes, jutri pa zopet na motor. Zapustila bova Cagliari, kje bo naslednji postanek pa v tem trenutku še ne veva. Jebi ga. Dopust je, brez pritiskov kaj je treba itd.
Sardinija 6. dan Prebujanje v sončno jutro, čeprav ni bilo prave jasnine. Zajtrk, pakiranje in gas. Vremenska napoved za Cagliari ni bila najboljša, zato je bil potreben hiter pobeg. Plačava bivanje, niso nama dodatno zaračunali zajtrkov, kar je bilo super. Namenila sva se na zahod, načrt je bil ob zahodni obali proti severu. Nekaj časa je šlo gladko, veter se je krepil, nebo se je vedno bolj zapiralo. Obstajalo je upanje, da se izogneva dežju. Želela sva tudi pogledati flaminge na drugi lokaciji, pa jih je verjetno odpihnilo, ker jih ni bilo. Narediva prvo pavzo, se posladkava, spoznava prijazno natakarico, se malo zaklepetamo in naprej. Po parih minutah vožnje je začelo škropiti, ni druge, treba je natakniti dežjaka. Med vožnjo ocenjujeva ali nadaljevati pot po obali navzgor ali se mogoče umakniti malo bolj vzhodno, kjer piha manj. Odločila sva se oddaljiti od obale. Mislim, da odločitev ni bila slaba. Kar hitro je nehalo deževati. Nisva želela preveč na sever, saj se imava tukaj kar nekaj cest za obdelati. Ura je bila zopet takšna, da so bile gostilne zaprte. Zavila sva v McDonald's. Ocenjujeva vreme. Iz morja se približuje nevihta. Hitro se odločiva, da bova prenočila nekje v bližini in nadaljevala pot jutri, saj je napovedano lepo vreme. Zabookiram hotel v bližini in hitro tja, dokler ne dežuje. Čez nekaj časa se pokaže sonce, hitro izkoristiva hotelski bazen, v katerem je bila dokaj osvežujoča voda. Nato se nama pridruži še en par. Ugotovimo, da se razumemo. Slovenca. Spoznala sva Miho in Špelo. Onadva sta priletela sem z letalom, tukaj najela avto in raziskujeta otok. Kasneje smo se skupaj odpravili na večerjo. Prijetna družba, prijeten večer, kaj pa če druga biti. Tudi to potovanje je prineslo prijetne ljudi v najino življenje. Jutri pa v lepem vremenu najprej. Še kar nekaj destinacij nama je ostalo. No, saj se imava tudi nekaj časa.
Sardinija 7. dan Juhu, sonce je tu.Nekako tako se je začel današnji dan. Jutra so rutinska,... Odpreš oči, najraje bi jih zaprl še za kakšno uro, WC, zajtrk, WC, pakiranje, gas.Danes ni bilo najbolj jasnega načrta do kod greva, pa vendar sva šla na pot. Če povzamem današnjo pot, sva jo začrtala takole: Torre Grande - Bosa - Alghero - Capo Caccia - Porto Torres - Castelsardo, v skupni razdalji cca 260km. Vožnja naju je nagradila s prelepimi razgledi, lepo cesto. No, nekateri odseki so malo slabši, ampak nič ne de. Vse se da lepo prevoziti. Prvi postanek na plaži v Bosi, nato kosilo v Alghero, osvežitev v Porto Torres, ... Na nek način zelo ležerno, na koncu dneva pa kar utrujen. Ko sva se približevala Porto Torres, je bil najin spremljevalec tudi močan veter, ki naju je pozibaval levo - desno. Pač, tolažila sva se s tem, da nisva edina in da je tudi vsega hudega enkrat konec. Sam vstop v Castelsardo je bil božanski, mesto obsijano z večernim soncem. Drugače je to zelo pisano mesto in večerno sonce mu je dodalo dodaten čar. Do nastanitve sva prispela uro prej, kot sem najavil v bookingu. In ko ti pošljejo šifro za vstop v sobo, se telefon ugasne, prazna baterija. Priklopim powerbang, počasi polni. Nato sem šel s polnilcem v sosednjo mesnico, da sem na hitro nafilal. Itak se nismo nič razumeli, ampak ko so me videli s polnilcem in telefonom, jim je bilo jasno, da potrebujem zgolj še 220V .Po uspešni vselitvi, tuš in v mesto. Šla sva na grad, pa do plaže, sladoled itd. Jutri pa malo v smeri juga, s povratkom na to lokacijo. Slovencev tukaj kar ne zmanjka. Danes sva zopet srečala ljudi iz trajekta, še prej ene druge, ... Ne vem kdo doma kuri kresove, če smo vsi tukaj ?
Sardinija 8. dan Za današnji dan lahko rečem, da je bil čisti motorostičen pornič.Začelo se je s sončnim jutrom, dobrim zajtrkom in nekako je bilo kar nekaj energije na zalogi. Po zajtrku narediva načrt do obratne točke in se kar hitro odpraviva na pot. Bolj kot sva se premikala v notranjost otoka, lepše je bilo. Tu in tam kak avto, malo več motorjev, res prelepe ceste. Ko govorim o lepih cestah, govorim o asfaltni plasti brez lukenj ali flik. Ko dodam zraven še besedo erotika, je to nadgradnja prejšnje verzije z lepimi, tekočimi ovinki. Torej, danes govorimo o porniču, to pa je še niansa višje. Zdaj ko smo razdelali te kategorije, pa gremo naprej. Po kakih 40km predigre vozim izza Karmen. Sprva je zgledalo, da si preteguje roke, nato pa vpraša: "A si vzel kufre dol?" Hitro je ugotovila, da nima dveh kufrov. Saj človek ne ve kaj bi rekel. Ja, dol sem jih vzel. Saj pol sva se smejala. Nisem vedel ali naj potegnem naprej in pogledam ali sedi na voznikovem ali sovoznikovem sedežu. Ampak tako to gre v motoristični erotiki. Če primerjava ceste ob obali in v osrčju otoka, so vsaj nama te bolj ljube. Brez avtodomov in podobnih jajc na cesti. Saj so tudi obale lepe, ni da ni, pa vendar... Verjetno gre tudi za stvar okusa. Namerno sva se izogibala večjih krajev, želela sva le erotiko. Posledično sva videla veliko krav, ovac, konjev in tudi prašičev. Pot naju je vodila tudi čez ogromne plantaže plutovca. Saj ne vem ali je plantaža ali gozd, samo da veste o čem govorim. Kilometri in kilometri plutovca. Nad mestom Nuoro sva šla pogledat tudi kip Jezusa, ki gleda na mesto. Moram priznati, da ima Jezus zelo dober razgled, posledično sva ga imela tudi midva. V Nuoro sva nameravala imeti tudi kosilo, pa sva ostala bolj na malici. Praznik, gostilne zaprte. Veliko mesto, ampak lahko ostaneš tudi lačen.Ko sva pomalicala sva naredila načrt za povratek. Čez 200km do nastanitve. Človek bi se malo zleknil, pol pa še kar nekaj vožnje. Cesta je kar hitro izginjala pod kolesi. Počasi se je stopnjevala tudi utrujenost. Proti koncu sva se zopet malo zamenjala, saj ko voziš prvi, "sondiraš" od kvalitete ceste, do prometa. Zadaj lahko malo zabušavaš. Sonce je bilo že nizko in vožnja proti zahodu je bila naporna. Do nastanitve sva prispela nekaj po 19.00. Ko sva parkirala motorje v garažo sem čutil utrujenost in lakoto. Hitro sva se preoblekla in na večerjo. Pir je nežno pobožal dušo, mirto pa je dal piko na i. Jutri zapuščava to lokacijo. Kam točno greva, še ne veva. Po vsej verjetnosti bo jutri čas za novo epizodo erotike. Dan sva zaključila s 360km popolne erotike.
Sardinija 9. dan Danes sva se premikala po obali, smer SV. Malo nad Castelsardom je en kamen, kjer pod vplivom različnih poživil lahko vidiš slona. Pa ne si zdaj predstavljati roza slona z zelenimi pikami, dajte si predstavljat takega trdega, kamnitega. Ah, še vedno ste pri onem ta prvem. Če boste na sliki prepoznali slona, mi povejte, kaj ste vzeli. Nadaljevala sva v smeri Santa Teresa Gallura, kjer je bil prvi postanek in z njim tudi prvi dogodki. Sama cesta glih ni blestela, so pa blesteli razgledi. Edini hudič je v tem, ker ne moreš veliko gledati naokoli, ker se je treba izmikati luknjam na cesti. Isto kot doma, čisto nič drugače. V mestu se je začelo s parkiranjem. Če sem jaz bolj kavbojc in parkiram kjer je prostor, bi Karmen parkirala v moto box. Ok, iščem moto box, ga najdem, nato se je pripeljala k meni. Jaz se že razgledujem naokoli, ko Karmen parkira. Naenkrat slišim v čeladi: "Pado bo, pado bo!!!"Pogledam proti njej, vidim kako poizkuša zadržati motor, pa vendar sem bil predaleč, da bi ga lahko prijel. Vam povem, ko ni mogla več zadrževati prevračanja motorja, je odskočila iz njega kot srnica. Jebi ga, prevrnil se je na mestu, brez poškodb na motorju in na njej. Kaj češ lepšega? Glavno da ve, zakaj je padel in to je to. Samo mestece je lepo urejeno. Tudi danes so še praznovali včerajšnji praznik. Tukaj imajo tradicijo, da od oktobra do oktobra generacija pokriva dogodke. Letos je to generacija 1982. Imajo temu primerna oblačila itd. Boste videli na sliki generacijo 1982.Tukaj sva se tudi malo okrepčala in kasneje nadaljevala pot do mesta Palau, kjer sva šla na trajekt in obiskala otok Maddalena. Majhen, a zelo lep otok, poln prelepih plaž, ... Prevozila sva ga zelo hitro in nato še preko mostu na Caprero. Ko sva vse to obdelala, nazaj na trajekt in proti nastanitvi. Zdaj bova dva dni bivala na Agriturismo, kar pomeni, da na podeželju. To ni kaj podobnega kot naši kmečki turizmi. Malo odstopa od naše klasike, poglejte fotografije. Saj veste, ko pade mrak sledi večerja, nato spanje itd.Jutri bova raziskovala okolico in nekako kaže na ponovni skok v morje.
Sardinija 10. dan Dan brez načrtov, v smislu, greva se nekam malo zapeljat. Za ziher vzameva zraven kopalke in brisače, nikoli ne veš kdaj te ujame sunek norosti in skočiš v vodo. Res sva to dodatno opremo vzela za vsak slučaj, saj je že od jutra pihalo in tudi temperature niso glih visoke. Počasi se kopiči oblačnost, jutri bi naj tudi škropilo. Bomo videli kaj bo. Torej, kot vidite iz sledi poti, sva se potikala dokaj blizu nastanitve, saj sva z vsem kroženjem naredila dobrih 160km. Je pa nekaj, bilo je fajn. Zopet sva našla super ceste, naravo, dobro hrano, lepe kraje in tudi plažo. Odločila sva se, da bo topel tuš za danes najboljša izbira. Na današnji trasi je omembe vredno mestece San Pantaleo. Majhno, pisano, z lušnimi obrtniškimi trgovinicami. Kar nekaj ljudi se ustavi tukaj. Pridejo, si ogledujejo, kaj pomalicajo in videti so res zadovoljni. Tam sva si privoščila tudi enega od počitkov. Bilo je že pozno popoldan, pa sva še pomalicala. Za danes sva imela nagledano še eno plažo. Vse super fajn, kamor koli se obrneš, je privat in do vode nisva prišla. Mogoče bi šlo kje naokoli, vendar se nama ni dalo pešačiti v moto opremi. Naprej sva se odpravila do modenega mesteca Porto Cervo. Res lepo urejeno, od trave naprej. V marini je zasidranih nekaj večjih čolnov itd. Obračala sva pri eni gostilni in so imeli napisano ceno 0.33 pira 8€. Med vožnjo ne pijeva, pa tudi po vožnji ne bi šel tja na pir, če ga dobim drugje za tretjino cene. Bemti, se pozna da delam na Gorenjskem, zgleda je začelo prijemati, ajga. Jutri pa bo treba spakirati kovčke za pot do doma. Prvo nočni trajekt do Livorna, pol pa še par km do doma.Eni so jo popihali proti domu že danes, midva pač jutri, se izogibava gužvi.
Sardinija 11. in 12. dan Zadnja dva dni lahko opišem, kot pripravo in potovanje domov. Včeraj ni bilo niti tako slabo vreme, kot je bilo napovedano. Glede na to, da sva imela trajekt ob 22.00h, je bil pred nama še cel dan. Pa vendar, ga nisva izkoristila za vožnjo naokoli. Peljala sva se zgolj iz nastanitve v Olbio, prebivakirala nekaj ur v enem od trgovskih centrov, saj meni zaradi trebušnih težav ni bilo najbolj za vožnjo. Skratka, slabo počutje u PM, začenši z zelo slabim spanjem itd. Karmen je bila v podobnem stanju dan pred menoj. Kot sem že napisal, sva bivakirala v trgovskem centru, pa nisva bila edina, saj sva videvala iste ljudi čez cel čas. Karmen je šla v lekarno po neke kapsule, ona je vzela eno, meni je dala dve. Na škatli je pisalo, eno na dan. Zdaj pa ne vem, kako si je to ona razlagala, verjetno je bolj preračunavala na živo težo.Tam sva si privoščila še "zadnjo večerjo" za tokraten obisk Sardinije. Ni bilo pravega apetita.Na trajekt sva prišla ob 19.00 in ob 19.30 sva že stuširana pohajkovala po trajektu in izkoristila tudi pijačo dobrodošlico, ki je bila v ceni karte.Ob 22.00 smo po urniku izpluli. Lahko rečem, da se je v kabini zelo dobro spalo. Ob 06.00 se oglasi zvočnik, kjer povedo, da bomo čez eno uro na cilju in vabijo tudi na zajtrk. Vstaneva, se oblečeva. Jaz se odpravim na palubo pogledat kakšno je vreme. Dežuje. Napoved je bila deževna, pol pa pride trenutek, ko še vseeno upaš, da ne bo tako.V dobri uri nama je uspelo zapustiti trajekt. Tukaj vidiš kaj vse ljudje uporabljajo za zaščito pred dežjem. Vrečke za smeti, trgovinske vrečke, eden si je povil škornje z lepilnim trakom,... Idej ni konca. Midva sva dala gor dolgočasnega dežjaka in gas. Do meje je deževalo, pol pa se tudi nisva slačila do doma, saj tudi neke vročine ni bilo. Ali bova kaj pogrešala iz Sardinije? Definitivno prosti čas brez hitenja in možnost voziti po res lepih cestah z zelo malo prometa. To je tista sardinijska erotika. Pogrešaš lahko tudi edinstvene razglede, ki jih je ta vožnja ponuja. Česa ne bova pogrešala? Ne bova pogrešala enoslojnega WC papirja, ki je bil v 95% nastanitev. Pogrešala ne bova zaprtih kuhinj v gostilnah sredi dneva. Ko si fajn lačen, kuhinja zaprta in čakaj do večera. Še malo statistike,... Na tem potovanju sva prevozila dobrih 3000 km, cena goriva v Italiji je bila cca 1.74€,/l na AC tudi 1.99€/l. Na splošno so cene hrane, pijače in ostalih izdelkov nižje v notranjosti otoka, cena goriva in vseh ostalih potrebščin je višja na severu otoka. Ljudje so bili vsepovsod prijazni, glede na ostalo Italijo je bilo tukaj zaznati zelo velik % angleško govorečega kadra v gostinstvu in turizmu. Kritičnih momentov v prometu nisva imela, to pomeni, da ni bilo zaviranja do aktivacije ABSa. Ali se bova še vrnila? Ja, bova, ostalo je še nekaj neprevoženih cest, pa tudi kaj dobrega za pojest in spit. Hvala vsem za ideje, vzpodbudne besede, kak šaljiv komentar.